Ko je otrok še dojenček in ne more sam sedeti ali se plaziti ni bojazni, da bi nam lahko kamorkoli pobegnil ali naredil kakšno stvar, ki je ne bi želeli. Čim otrok prične s plazenjem, pa se pričnejo težave, saj moramo imeti otroka nenehno na oceh. Mati tako denimo ne more niti na stranišče, brez da ne bi gledala, kaj neki se dogaja z njenim malčkov ali da ne bi imela strahu ali bo z otrokom vse v redu.
Ko otrok doseže starost 5. Mesecev se nikakor ne bo igral sam na dekci, vendar se bo plazil po stanovanju in raziskoval, tako bodo v nevarnosti različni predmeti in tudi stojala, saj jih lahko prevrže, bojazen pa obstaja tudi, da lahko poje kakšno izmed stanovanjskih rož, jo prevrne, lahko potegne prt iz mize ali na majhni mizici polije stvari. Otroka preprosto ne morete pustiti samega, saj je zelo nepredvidljiv in nikoli ne morete vedeti, kaj lahko naredi in kaj se mu lahko zgodi. Ti otroci so že zelo živahni, gibalno dokaj dobro razviti in lahko hitro kam smuknejo, poberejo stvari po tleh, jih nesejo v usta, prav tako poberejo ves prah in lahko zaidejo tudi na stopnišče. Nevarnosti, ki med njegovim raziskovanjem prežijo nanj je kar veliko.
In tukaj je stajica tista, ki lahko staršem v veliki meri pomaga, da otroka obdržijo na določenem mestu in preprečijo, da bi prišlo do kakšne poškodbe. Če so stajice pravilno narejene pravzaprav ni možnosti, da bi se otrok med bivanjem v njej poškodoval. V kolikor bo navajen že od malega, da je v njej, bo z veseljem raziskoval, se plazil, se postavljal na noge in igral. Nikakor pa ni smiselno, da se otroka najprej navadi, da je neprestano pri materi, naenkrat pa se slednje ukine, saj otrok doživi šok in se temu primerno tudi odzove, joče, cvili, kriči in se lahko dejansko pri tem poškoduje ali zapade v šok zaradi premočnega joka ter strahu.
Otroka sen stajico navaja postopoma, počasi, vedno nekaj časa in se ob tem opazuje, kako otrok sprejema novo okolje, kaj počne, kako je zadovoljen in ali mu morebiti kaj manjka. Strokovnjaki so mnenja, da je smiselno, da se tovrstni pripomoček kupi čim prej, da se otrok seznani z njim in tako so nam prihranjene številne muke s katerimi bi se srečali pri uvajanju. Otrok ima ob sebi igrače, blazine, otrok lahko pade, a se pri tem ne poškoduje.
Seveda moramo biti pozorni, da mu ne damo kakšne igrače, ki bi bila morebiti nevarna, vendar le mehke igrače in takšne s katerimi se ne more poškodovati. Za stajico so najprimernejše igrače iz blaga, pliša, lateksa, kakšne knjige iz blaga, medvedki, nikakor ne pozabite na nanico. Sprva otroka pustite v njej nekako 10 minut, čas postopoma podaljšujete in otroka tako postopoma navajate. Videli boste, da se bo otrok hitro privadil in da ne bo povzročal težav, da mu bo kmalu postalo všeč in bo z veseljem malo časa sam. Ravno toliko, da boste lahko vi poskrbeli zase.
Stajica pa ne sme postati prostor za odlaganje otroka.
